projekt:univerzitetni forum v izoli
lokacija:izola, slovenija
naročnik:diplomsko delo
površina:19.500 m2
avtorji:aljoša trebše, udia
leto proj.:1998

Izola je tipičen primer, kjer je večina nekdanjih industrijskih obratov skoncentrirana v bližini obalne črte. Tovarne so zasedale najatraktivnejše obalne predele. Transformacija teh območij v zahtevnejše neoporečne programe kot so: rezidenčna območa, hotelske kapacitete, znanstveno raziskovalne ter izobraževalne institucije ter športno rekreativne dejavnosti, je takorekoč nujna.

Industrijsko območje bivše tovarne ARGO leži na jugozahodnem delu izolske obale v neposredni bližini starega mestnega jedra. Skupaj z obratom RIBA zavzemata velik del kvalitetnega mestnega prostora. Gre za skupino stavb različnih velikosti in starosti. Karakterizira jo visok opečnat dimnik (52 m), ki je opazen iz vseh strani. Tovarniški zid na jugovzhodni strani bivšega indrustrijskega kompleksa daje, skupaj z modernistično oblikovanim vhodom, vtis obzidja. Nekatere, še obstoječe stavbe pričajo o industrijski arhitekturi prve polovice 20. stoletja ter o organizaciji in tehnologiji predelave hrane.

Predstavljen predlog predvideva umestitev univerzitetnega programa z možnostjo širitve dejavnosti v smeri parka Arrigoni ter na drugi strani proti staremu mestnemu jedru Izole. Od obstoječih, še stoječih objektov bi bilo smotrno ohraniti kurilnico z dimnikom, zid z vhodom, ter manjše objekte na jugovzhodnem delu kompleksa - v bližini cerkvice sv. Roka. To so elementi, ki z novo vsebino še lahko funkcionirajo v mestnem prostoru (ribiško pomorski muzej, turistično-informacijski center, študentska organizacija in podobno). Zid s tipičnim vhodom ohranja svojo funkcijo “barjere” med umirjenim stanovanjskim predelom in novonastalem univerzitetnem središčem, obenem pa še vedno omogoča komunikacijo z mestom.

Programska zasnova odprtega tipa univerze (kampus) mestu nudi nove prostorske kvalitete in možnosti interaktivnega, vzajemnega delovanja. Po vertikali je razdeljena na tri pomembnejše nivoje. Prvi (nivo 0) je nivo kleti na jugovzhodni, oz nivo 1. pritličja na severozahodni strani. JV del je v večini namenjen parkiriščem ter raznim servisnim, skladiščnim prostorom. SZ del, je bolj kvaliteten in programsko sledi mestnim potrebam s športno-rekreacijskim, gostinskim in kulturno-izobraževalnim programom. Drugi (nivo 1) je nivo 2. pritličja. To je mesto intenzivnega prepletanja mestnih in univerzitetnih dejavnosti. Prostor je odprt in prehoden, vendar zelo berljiv. Ustvarja različne, med seboj povezane, odprte prostore (piazzette). Največji in verjetno najpomembnejši je centralni prostor, ki ga oklepajo knjižnica s knjigarno, mediateko in kavarno v pritličju, predavalniški del z večjim hall-om, ki še dodatno optično poveča ta centralni prostor ter že obstoječo kurilnico z dimnikom, v katero je vnešen program ribiško pomorskega muzeja. Na severu se nam odpira veduta na staro, ribiško mestno jedro. Drugi tak prostor leži na jugu kompleksa ob parku Arigoni. To je prostor pred avditorijem, ki služi predvsem mestu in mestnem dogajanju (gledališke predstave, kino...), odlično pa se vključi tudi v univerzitetni ali kongresni program. Omenil bi še “piazzetto” na vzhodnem delu, ki je obdana z obstoječimi objekti. Ta je edina, ki še ohranja vzdušje nekdanjega tovarniškega ambienta. Tretji nivo (nivo 2) je namenjen programu, ki ni več tesno povezan z mestnim utripom, je pa ključnega pomena pri funkcioniranju kampusa. Od JV proti SZ se vrstijo: administrativno - pisarniški del, priključen na knjižnični objekt, ter predavalniški del s sistemom predavalnic, učilnic, seminarjev, ter kabinetov in dodatnih prostorov. Na zahodu tega dela je študentski dom, ki se v poletni sezoni lahko prelevi v hostel. Dimnik, ki že dolgo ni več v funkciji, bi lahko postala atraktivna razgledna točka.

Projekt je nastal leta 1998 kot diplomsko delo.

Nekdanji tovarniški objekti počasi izginjajo, prostor pa ostaja v degradiranem stanju. Za nekatere je zamisel, da bi na tako kvalitetnem obmorskem območju zgradili univerzitetni kampus zgrešena in da sem sodi le turistični program (hoteli), ali morda nadstandardna stanovanjska soseska. Dejstvo pa je, da bi kampus živel celo leto in ne samo v visoki sezoni. Mesto in občani pa bi s takim programom pridobili ogromno.